Samuraj ju-jitsu

Po dobrih trinajstih urah uspešnega boja z avtocestami Avstrije, Nemčije in Francije, se je del odprave na pariški obvoznici zaštrikal in na koncu tudi uspešno odštrikal. Kljub šestpasovnici je bila gneča na obvoznici Pariza nepopisna. Gneča po ljubljanski obvoznici se zdi sedaj v primerjavi z gnečo v Parizu zanemarljiva. Del odprave, JJK Samuraj in PKBV, ni mogel slediti hitrosti ADK Maribor s Karlijem za volanom, zato so se sredi gneče razšli. Z ekipo PKBV Celje smo bili prepuščeni sami sebi in naši iznajdljivosti, ko smo se podajali po poteh pariških ulic in iskali pravo pot do hotela. Po kratkem ogledu znamenitosti pariških ulic smo zašli na pravo pot, prišli do prave ulice, spraševali prave ljudi in na koncu našli pravi hotel. Optimizma ni manjkalo.

Optimizma ni zmanjkalo niti pri parkiranju kombija, našega prevoznega sredstva v garažno hišo. Hotel v Parizu, velemestu, ne podpira parkiranja v okviru hotela. Njih ne zanima ali si prišel do njih z jeklenim konjičkom ali s peš hondo, temveč jim je bistveno samo to, da boš ostal pri njih. Tako smo morali kombi tlačiti v javno parkirno hišo, ki je sicer res zraven hotela, zato problem ni bil v iskanju parkirne hiše, vendar je problem tičal nekje drugje. Dovoljena višina prevoznih sredstev v parkirni hiši je 1,9 m. Kombi je res nekoliko nižji, vendar je strop garaže prepreden s stebri, cevmi in podobnim, zato je bila potrebna za parkiranje spretnostna vožnja. Jeklenega konjička, ki nas je uspešno pripeljal v obe smeri, nam je uspelo parkirati tako, da ni preveč oviral drugih vozil.

V dvorani Inštituta za Judo, v Parizu (Francija) se je v nedeljo, 9. aprila 2006, končalo dvodnevno tekmovanje za evropski pokal »French Open«. Tekmovanja se je udeležilo več kot 320 tekmovalcev članskih kategorij iz enajstih držav, med njimi tudi slovenska reprezentanca. Tekmovalci iz Belgije, Francije, Nemčije, Poljske, Švedske, Dominikanske republike, Italije, Nizozemske, Španije, Švice in Slovenije, so se borili za čim boljšo uvrstitev v ju-jitsu borbah in prikazni tehniki.

Barve slovenske reprezentance so zastopali tudi štirje člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. V kategoriji moških do 77 kg je Gregor Ročnik z odločno borbo po porazu v drugem krogu, proti aktualnem svetovnem prvaku Sami Loussif iz Belgije in zmagovalcem te kategorije, nadaljeval z repasažnimi borbami in na koncu osvojil odlično sedmo mesto. Ta kategorija je bila ena izmed številčnejših, saj je v njej tekmovalo kar 32 najboljših tekmovalcev Evrope.

Tekmovanja v Parizu so se udeležili še Andraž Drčar v kategoriji do 85 kg, Miha Pančur v kategoriji do 69 kg in Barbara Virant v kategoriji do 55 kg. Žal jim tokrat, zaradi velikega števila borcev, nesreče pri žrebu nasprotnikov in sojenja v korist francoskih tekmovalcev, športna sreča ni bila naklonjena. Kljub odlično prikazanim borbam so osvojili rezultate od dvanajstega mesta dalje.

Pozna se, če na tako veliko tekmovanje ne pripelješ nobenega izmed domačih sodnikov. Kaj hitro te ogoljufajo za kakšno točko ali kakšno kazen. Ponovno smo naleteli na nekaj enkratnih primerkov sojenja, ki potrjujejo izjeme od pravila, da so sodniki objektivni. Na splošno gledano pa je bilo sojenje dobro in še vedno obtičalo nekje med starimi in novimi pravili. Dejstvo pa je, da so v nekaterih primerih dopuščali pregrobo borbo (v prvem delu), kjer je izgledalo, kot da se borijo na ulici in ne na tatamiju.

Sobarica hotela je pri pospravljanju hotelske sobe enega izmed naših tekmovalcev naletela na mobitel, ki ji je bil tako strašno všeč, da se ni mogla upreti skušnjavi. Telefon je tako dobil novo lastnico, brhko mlajše črno dekle, ki se preživlja s pospravljanjem sob. Lastnik telefona je bil ogorčen, zato je krajo prijavil receptorju, ki je zagotovil, da bo vodja sobaric okaral tatico in prišel stvari do dna. Zadevi do dna pa ni prišlo vodstvo hotela, temveč eden izmed sodnikov na French Open, ki je po pozdravu na telefonu »DOBRODOŠLI« sklepal, da je telefon lahko od nekoga iz Slovenije. Telefon je prišel v prave roke, sobarica pa je bila okarana za nekaj, kar sedaj res ni naredila, morda pa je kdaj prej ali pa bo kdaj kasneje.