Pievo di Cento (Bologna, Italija) 19.3.2006

3 x 3 = 9 ali TRIJE TEKMOVALCI, TRI MEDALJE, DEVET UR VOŽNJE

V Pievu di Cento (Bologna, Italija) se je 19. marca 2006 odvijal Italia Open turnir v ju-jitsu borbah za clane. Po uspešnem prihodu na kraju tekmovanja, so se pricela sladka presenecenja tako za nas tekmovalce, kot tudi za naša trenerja.

Prvo razocaranje. Ura je zdavnaj odbila osem, cas, ko naj bi se tekmovalci stehtali. Odbila je tudi devet, pa še zmeraj ni bilo nikogar. Ko so se koncno prebudili, smo se stehtali in opravili ostale formalne zadeve.

Drugo razocaranje in hkrati prvi šok. Dvorana je bila dolgo casa zaprta. Obcutek imaš, kot da si v šoli in cakaš ucitelja, da bo odprl razred, v katerega boš lahko vstopil. Cakali in cakali smo, da se je to zgodilo. Ko pa so koncno odprli dvorano, se je tekmovanje tudi kar takoj pricelo odvijati. Preoblaciti in ogrevati smo se priceli kot »zmešani«. Vodja tekmovanja je poklical ekipe, opravili smo uvodni pozdrav, nakar so se sodniki obeh borilnih površin priceli zbirati in pripravljati na sojenje. Naenkrat so že bili klicani prvi tekmovalci. Dvom se poraja o tem, koliko so sploh lahko ogreli.

Šok dva. Ob prihodu v športno dvorano smo vsi najprej opazili, da eni borilni površini manjka del varnostnih blazin. Kako si lahko sploh privošcijo, da se jim kaj takega lahko dogodi. Clovek že lahko pozabi, da je borilna površina sestavljena iz razlicnih tipov blazin. To,da pa ni varnostnega pasu, je katastrofa. Tekmovalci na tej borilni površini so se avtomatsko umikali temu predelu. Sicer pa to ni bil edini takšen problem.

Tretji šok, sojenje. Sodili so italijanski sodniki, ki so se veckrat odlocali na podlagi zakona podobnosti. Sodil bom tako, kot bo sodil drug sodnik. Veckrat se tekmovalci jezimo na sojenja domacih sodnikov. V primerjavi z njimi so »super«. Res je, da je clovek samo clovek in zaradi tega zmotljiv ter podvržen custvom. Pa vendar, na takšnih tekmovanjih, oziroma na tekmovanjih na sploh, si ne bi smeli privošciti sojenja, ki je katastrofalno. Sodili so skoraj vsak zamah, cetudi ni bil izveden. Izgledalo je, kot da so na tekmovanju v cim hitrejšem dvigovanju rok. Najvecje razocaranje je tekmovalec iz drugih držav doživel, ce je imel borbo s tekmovalcem iz Italije. Pri sodnikih je bilo cutiti vecjo pripadnost državi sedaj, kot pa v casu svetovnih vojn. Sodnike se v teh primerih posplošuje na enako raven, pri cemer seveda obstajajo tudi izjeme, ki pa so redke. V kolikor je lahko sodnik dal tocko italijanskemu borcu, se mu je nasmehnilo, kot otroku, ko mu kupiš liziko. Ce se je borec iz druge države po številu tock nevarno približal tekmovalcu iz Italije, so hitro zaceli dvigovati roke za tekmovalce Italije.

Sojenje na sploh je bilo slabo. Veckrat sploh nisi vedel, zakaj so prekinili borbo, ki je lepo tekla. Izgledalo je, kot da so obticali nekje med starimi in novimi pravili tekmovanja. Vprašaš se, kdo je pri njih sploh lahko sodnik, saj je bilo pri nekaterih sodnikih vec kot ocitno, da sploh ne poznajo tehnike.

Soditi druge je lahko, se zavedam, vendar morajo nekje obstajati tudi meje diskrecije, ki si je sodniki lahko privošcijo. Ne gre kar vse povprek soditi, polovico prezreti, saj s tem tudi povzrocajo upad volje tekmovalcev po lepi tehniki, borbenosti in po tem, da bi cim manjkrat »pljuvali« cez sojenja.

Poleg slabih strani, obstaja tudi soncna stran tega turnirja. Koncalo se je hitro, ni se vleklo v nedogled, ker bi zaradi slabega napovedovanja naslednjih borb tekmovalci ne vedeli kdaj so na vrsti.

Dobro stran predstavljajo tudi uspešni nastopi tekmovalcev Ju-jitsu kluba Samuraj. V kategoriji clanov do 69 kg je Miha Pancur po zacetni tremi dobro nadaljeval in si z borbenostjo prislužil borbo za tretje mesto. Z dobro prikazano tehniko je v svoji kategoriji osvojil bronasto medaljo.

Gregor Rocnik je v kategoriji do 77 kg prav tako po uvodni tremi z borbami odlicno nadaljeval. V borbi za tretje mesto je z lahkoto ugnal svojega nasprotnika in si tako zasluženo zasedel tretje mesto.

Zbirko medalj iz Italia Open je dopolnila Barbara Virant, ki je v kategoriji clanic do 55 kg prav tako osvojila tretje mesto.

Borbeni dan se je za vse tri tekmovalce kluba, kljub razocaranjem, uspešno koncal, z dobrimi rezultati in najpomembneje, brez poškodb. Sojenje se cez cas že pozabi, poškodbe, ki bi lahko nastale, pa trajajo.

Barbara Virant