IMOBILIZIRANJE UDOV PRI ZLOMIH KOSTI 
klikni za povečano sliko
Pravilna in pravočasna imobilizacija je tu še posebej pomembna. Napravimo jo že zgolj pri sumu na takšno poškodbo. Poškodovanca z zlomom ne smemo premikati, dokler imobilizacija ni napravljena. Obleke pri imobiliziranju praviloma ne odstranjujemo, izjema so le odprti zlomi, kjer je potrebna oskrba rane s sterilno obvezo. V ta namen oblačilo razrežemo ali razparamo le toliko, da se rana vidi in jo lahko oskrbimo.
Za dobro imobilizacijo moramo zaradi anatomskih značilnosti poteka mišic in njihovih narastišč spraviti v negiben položaj oba sosednja sklepa – nad in pod zlomom. Da to dosežemo, je potrebno poškodovani del privezati ob trši predmet (npr. opornico) ali zdravi del telesa (roko ob trup, nogo ob nogo). Kot vezi nam običajno služijo obvezilna sredstva – trikotne rute in povoji (ali pasovi:)). Imobilizacija mora biti nameščena čvrsto, sicer ne bo dosegla svojega namena. Mesta, kjer opornice tiščijo ob izbočene dele telesa, obložimo z mehko tkanino (gaza, vata, rute). Izpostavljene predele zaščitimo tudi pri imobiliziranju poškodovane noge ob zdravo (tkanina med kolenoma, skočnima sklepoma).
IMOBILIZACIJA UDOV PRI IZPAHIH IN ZVINIH
Veljajo podobna načela kakor pri imobilizaciji zlomov kosti. Tudi izpahov nikakor ne poskušamo naravnati. Ud imobiliziramo v deformiranem stanju in v položaju, ki poškodovancu povzroča najmanj bolečin. Ne pozabimo na dvig uda in hlajenje, ki sta poleg povijanja pri zvinih običajno tudi dokončna oskrba.
IMOBILIZACIJA V PRIMERU RAN
Tudi pri ranah na udih se priporoča imobilizacija. S tem zmanjšamo možnost širjenja okužbe in preprečimo bolečino. Tudi po dokončni kirurški oskrbi ran poškodovancu pogosto namestimo opornico. S tem rani omogočimo čim ugodnejše pogoje za celjenje.
V določenih primerih, predvsem na treningih, nimamo na razpolago vseh potrebnih pripomočkov (rute, opornice itn.), zato si je potrebno pomagati z drugimi priročnimi sredstvi (kimono, pas oz. obi, palice itn.)! 
