Športnik se lahko med naporom ali po njem zgrudi in izgubi zavest zaradi:
- Poškodbe (poškodba glave, izjemno huda bolečina, nezadostno dihanje, udarnina ali tamponada srčne mišice, notranja ali zunanja krvavitev…)
- Bolezenskega stanja (bolezen srca, hipertermija, epileptični napad, presnovni vzrok, alergična reakcija, posledica uživanja prepovedanih substanc in zdravil…)
- Drugih vzrokov (omedlevica po naporu zaradi prerazporeditve krvi, pospešeno dihanje, vazovagalna omedlevica,...).
Prva pomoč Reševalec naj s tremi pomočniki obrne kolabiranega športnika na hrbet. V tem položaju naj oceni zavest in osnovne življenjske funkcije (dihanje, bitje srca) ter odkrije morebitno krvavitev. Temeljne postopke oživljanja je potrebno izvajati takoj in dosledno, dokler ne prispejo reševalci oz. se športniku osnovne življenjske funkcije ne povrnejo.
Reševalec , ki nima zadostnega števila pomočnikov, naj zaradi možnosti poškodbe vratne hrbtenice nezavestnega športnika ne obrača sam. Najprej naj mu hitro imobilizira vratno hrbtenico (improviziramo lahko s svitki brisače ali kosi oblačil) ter nato oceni zavest in osnovne življenjske funkcije v položaju, v katerem ga je našel.
Nezavestni športnik, ki primerno diha, mora ležati v bočnem položaju. Vedno (tudi če se športniku zavest povrne) je potrebno takoj poklicati nujno medicinsko pomoč. Poškodovanec ali bolnik, ki potrebuje obravnavo v bolnišnici, naj ne je in ne pije, ker bodo morda potrebne nujne preiskave ali celo poseg v anesteziji!
vir:
- Ahčan, U. et al. Prva pomoč : priročnik s praktičnimi primeri. 1. izdaja. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2006.