Poškodba glave je najpogostejši razlog za izgubo zavesti pri športu. Delimo jih na poškodbe osrednjega živčevja (znotrajlobanjske poškodbe) in na poškodbe obraza in obraznih kosti (zunajlobanjske poškodbe), velikokrat so obojne hkrati.
POŠKODBE OSREDNJEGA ŽIVČEVJA Delimo jih na difuzne (prizadenejo celotne možgane) in žariščne (prizadenejo samo določene predele možganov). Najblažja difuzna poškodba je pretres možganov, ki se kaže kot izguba zavesti za manj kot 30 minut in izguba spomina za dogodke tik pred poškodbo (retrogradna amnezija). Če je športnik utrpel pretres možganov, s športom ne sme nadaljevati in mora še isti dan obiskati specialista. Tudi pri navidez lahki poškodbi moramo poškodovanca opazovati in biti pozorni na poslabšanja (ponovna ali poglabljajoča se zmedenost in vse večja zaspanost, glavobol, slabost in bruhanje, pojavljanje novih nevroloških znakov). Žariščne poškodbe pa so udarnina možganov, hematomi…
Športnik, ki je utrpel poškodbo glave s simptomi, ki so trajali več kot 15 minut, ali z nezavestjo, naj isti dan ne tekmuje ali trenira.
Kdaj naj športnik, ki je utrpel poškodbo glave, zopet začne s športno dejavnostjo (s treningi in tekmovanji), naj odloča zdravnik.
Prva pomočPostopki v primeru nezavesti zaradi poškodbe glave so enaki postopkom v primeru kolapsa zaradi katerega koli drugega vzroka.
Kadar je dihanje spontano in poškodovanec še vedno ni pri zavesti, ga namestimo v položaj za nezavestnega. Čim prej ga je potrebno strokovno prepeljati v bolnišnico. Med prenašanjem je potrebno varovati njegovo hrbtenico, med čakanjem na prevoz pa opazovati življenjske funkcije in vsakih 5 minut preverjati stopnjo zavesti s poskusom odzivanja na glasovne in bolečinske dražljaje.
Previden in neodložljiv prevoz v bolnišnico je potreben tudi, kadar bolnik toži zaradi omotice, vrtoglavice, motenj vida, šumenja v ušesih, motenj koordinacije, je čustveno nestabilen, upočasnjen, dezorientiran ali ima motnje govora.
Športnika s poškodbo glave, ki je ves čas po poškodbi pri zavesti in pri katerem je bila izključena poškodba vratne hrbtenice ter nima prej opisanih simptomov in nevroloških izpadov, je dobro orientiran in ni zmeden, previdno posedemo za nekaj minut. Nato mu pomagamo vstati na noge. Če je pri tem negotov, ga položimo nazaj. Poškodovanca sprašujemo o morebitnih na novo nastalih simptomih in ga pregledamo vsakih 15–20 minut ter beležimo opažanja in spremembe.
POŠKODBE MEHKIH TKIV OBRAZA Prva pomoč 
vir: http://www.samuraj-klub.si
POŠKODBE OBRAZNIH KOSTI IN ČELJUSTNEGA SKLEPA
Poškodbo mehkih tkiv lahko spremlja zlom obraznih kosti.
Prva pomoč POŠKODBE OČI
Športnik z dioptrijo naj ne nosi očal iz stekla s kovinskim okvirjem, ker lahko v primeru udarca pride do hujše poškodbe obraza in predvsem oči.
Prva pomoč Poškodovano oko sterilno pokrijemo in poškodovanca napotimo v okulistično ambulanto.
POŠKODBE NOSU
Posledica neposrednega udarca na nos je lahko krvavitev iz nosu z zlomom nosnih kosti ali brez. Poškodovanca naj pregleda zdravnik, ki mora nos pretipati in ugotoviti morebitne znake zloma nosnih kosti (zatekanje, deformacije, škrtanje kostnih odlomkov, lokalna bolečina) in čim bolj natančno pregledati nosno votlino zaradi možnosti nastanka hematoma nosnega pretina (je nujno stanje, ki zahteva čimprejšnji kirurški poseg, lahko nastane več ur po poškodbi in se klinično kaže kot stopnjevanje bolečine z možnim razvojem povišane telesne temperature).
Prva pomoč Krvavitev iz nosu zaustavljamo z neposrednim pritiskom s prsti na nosnici, z glavo v nevtralnem položaju in s hladnimi obkladki. Enakomeren pritisk vzdržujemo 20 minut. Če kljub prvi pomoči krvavitev vztraja ali ugotovimo nastajanje hematoma nosnega pretina, je potreben prevoz v bolnišnico.
Očitno zlomljenega nosu ne naravnavamo na terenu zaradi nevarnosti poškodbe žil in posledične krvavitve ali nastanka hematoma nosnega pretina! Pri sumu na zlom nos hladimo in poškodovanca napotimo v bolnišnico.
POŠKODBA UŠESA
Posledica udarca v predel uhlja je lahko razpočna rana ali nastanek hematoma pod hrustančno ovojnico. Lahko pride do okužbe hematoma, ki povzroči razobličenje hrustanca in deformacijo uhlja. Zaradi tope poškodbe lahko poči bobnič, ki ga spremlja bolečina, krvavitev iz sluhovoda in motnja sluha.
Prva pomoč Udarnine uhlja hladimo. Poškodovanca z razpočno rano, hematomom ali sumom na poškodbo bobniča napotimo v bolnišnico. Uho sterilno pokrijemo, sluhovoda pa ne spiramo.
POŠKODBA ZOB
Zaradi neposrednega udarca se lahko zob zlomi ali izruva iz svojega ležišča.
Prva pomoč Poškodovanca napotimo v zobozdravstveno ambulanto ali v ambulanto za poškodbe skupaj z odlomljenim delom zoba. Če odlomka ne najdemo, obstaja verjetnost, da ga je poškodovanec vdihnil ali pogoltnil ali pa se je zagozdil v mehkih tkivih. Včasih odlomljeni delček zoba povzroči zaporo dihalnih poti, a je večinoma premajhen, da bi povzročil popolno zaporo in so nujni postopki za odstranjevanje tujka iz dihalnih poti (Heimlichov prijem) potrebni le izjemoma. Izruvani zob naj bo ponovno vsajen čimprej, vsekakor pa v prvih dveh urah. Speremo ga s sterilno fiziološko raztopino ali z mlekom ter ga poskušamo posaditi nazaj v ležišče. Če nam to ne uspe, ga v fiziološki raztopini ali mleku prepeljemo v bolnišnico skupaj s poškodovancem.
vir:
- Ahčan, U. et al. Prva pomoč : priročnik s praktičnimi primeri. 1. izdaja. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2006.