Mišice se lahko poškodujejo ob nenadnih, sunkovitih, močnih in nekoordiniranih gibih, še posebej, če športnik ni ogret. Nevarne so ekscentrične preobremenitve mišice, ko se ob napenjanju razteza. Ločimo tri stopnje poškodbe mišice:
- nateg,
- delna prekinitev (natrganje),
- popolna prekinitev (pretrganje ali raztrganje).
Ob vsaki poškodbi mišice se pojavi na mestu poškodbe ostra bolečina, ki se ponovi in stopnjuje, ko poskuša športnik mišico aktivirati ali pasivno raztegniti. Če športnik z manjšo poškodbo mišice (nateg, delna prekinitev) nadaljuje z dejavnostjo, obstaja nevarnost večje poškodbe (popolna prekinitev). Moč je oslabljena zaradi bolečine in prekinitve mišičnih vlaken. Na mestu poškodbe se pojavi oteklina, kasneje hematom.
Prva pomoč Športnik s poškodbo mišice naj prekine s športno dejavnostjo, ud imobiliziramo v položaju, v katerem mišico razbremenimo. Poškodovano mišico hladimo, bolečino zdravimo z analgetiki. Stopnjo poškodbe razkrije natančen pregled in če je potrebno slikovna preiskava (ultrazvok, magnetna resonanca), zato naj poškodovanca pregleda specialist za tovrstne poškodbe. Prevoz v bolnišnico je nujen ob sumu na popolno prekinitev mišice, ker je zdravljenje v tem primeru operativno.
AKUTNI SINDROM MIŠIČNE LOŽE
Loža (kompartment) je z ovojnico (fascijo) omejen del uda, ki zajema skupino mišic s pripadajočimi žilami in živci. Sindrom mišične lože nastane, ko se v njej poveča pritisk zaradi krvavitve in otekanja mehkih tkiv po poškodbi (zlomu, udarcu, pretrganju mišice) ali zaradi otekanja po pretirani vadbi. Sindrom mišične lože lahko nastane tudi zaradi zunanjega pritiska, npr. pretesnega povijanja uda. Pri športnikih najpogosteje pride do sindromov mišičnih lož na spodnjih udih (peronealna ali sprednja tibialna loža), redkeje na zgornjih udih.
Simptomi in znaki sindroma mišične lože nastanejo postopoma, ponavadi prej kot v 72 urah po poškodbi. Bolečina je zaradi motene prekrvitve mišic ob stisnjenju ponavadi hujša, kot bi pričakovali glede na težo poškodbe. Ud zateče. Boleči poskus aktivne iztegnitve prstov na roki ali nogi je lahko prvi znak sindroma mišične lože. Če sindroma mišične lože ne prepoznamo in ga ne zdravimo pravočasno, povečan pritisk v njej povzroči moteno prevajanje po živcih in kasneje lahko celo nepopravljivo okvaro (nekrozo) mehkih tkiv. Izguba perifernega srčnega utripa, bledica, parestezije (nenormalni občutki v koži kot žarenje, zbadanje, ščegetanje, gomazenje), izguba občutka za dotik in motorični izpadi so pozni znaki povečanega pritiska v mišični loži. Mišični presnovki v krvnem obtoku se izločajo preko ledvic in jih lahko okvarijo, še posebej, če je diureza slaba.
Prva pomoč
Pri sumu na sindrom lože ud imobiliziramo, ga dvignemo nad raven srca in bolnika prepeljemo v bolnišnico, kjer lahko na osnovi kliničnega pregleda ali izmerjene spremembe pritiska v loži napravijo sprostitev lože s fasciotomijo.
PRETRGANJE KIT
Strganje Ahilove kite je boleče, po poškodbi pa športnik ne more stopiti na prste poškodovane noge. V poteku kite lahko otipamo vrzel. Lahko se strgajo tudi druge kite (npr. kite mišic prstov rok in nog, kita dolge glave mišice upogibalke komolca).
Prva pomoč
Pri strganju Ahilove tetive je potrebno stopalo imobilizirati v skrajnem upogibu stopala v skočnem sklepu in poškodovanca prepeljati v bolnišnico. Popolne raztrganine bodo tam oskrbljene kirurško, delne pa z zamavčenjem.
vir:
- Ahčan, U. et al. Prva pomoč : priročnik s praktičnimi primeri. 1. izdaja. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2006.